Katalog OKO

Nada D. Celija

Naslov dokumenta: Avtorska dela

Objava dokumenta na strežniku ZRC SAZU: 18.09.2009

URL dokumenta: http://www.zrc-sazu.si/oko/O_avtorici-dela.htm

Avtorsko varstvo celotne vsebine: ©  Nada D. Celija, 18.09.2009. Vse pravice pridržane.

The Whole Contents is Copyright Protected: © Nada D. Celija, September 18, 2009. All rights reserved.

Minili so časi, ko smo zapustili šole in pozabili na knjige...

Na začetku je bila beseda – in – bila je tiskana beseda.

Tiskana izvirna slovenska beseda je še vedno z nami…

Knjiga je prijatelj, ki nikdar ne razočara.

Svet učenja in znanja kot ga poznamo, je prišel do nas z uporabo najprej ročno zapisanih (rokopisnih) in kasneje tiskanih simbolov, črk in besed. Tisk je bil pomemben mejnik za evropsko znanstveno, književno in umetnostno renesanso. Johannes Gutenbergov izum knjigotiska, tiska s premičnimi, litimi črkami sredi 15. st. je sprožil diseminacijo intelektualne zakladnice med bralce. Tiskana beseda je najbolj trden most povezljivosti narodov in kultur. Tiskana beseda, ki je in bo kljub vrtoglavemu tehnološkemu napredku ostala večna, je na papirnem komunikacijskem mediju učinkovito orodje za zapis, prenos in širjenje znanja, za učinkovite interakcije med bralcem in vsebino, za skupinske in medosebne interakcije in komunikacije.

Svet knjižnega bogastva iz mojih v vaše roke.

 Knjiga kot edinstveno darilo: Knjižna dela so dragotina, ki prek tiskane besede sporočajo informacije od avtorja k bralcu, od darovalca k obdarjencu. Ciljanje sporočila s knjižnim darilom je analogno večno živi fotografiji – le iz kakovostnega posnetka na negativu, je mogoče izdelati kakovostno sliko. Darovalec, obdarjenec in knjiga si delijo oder k prenosu informacij in širjenju znanja, k tesnejšemu povezovanju kultur in narodov. Navsezadnje, kaj je bolj koristno, uporabno in priročno od knjižnega darila z vtkanimi evolucijskimi temeljnimi kamni človekovih dosežkov, do katerih dostopamo le z gibom roke na ustrezno knjižno polico lastne knjižnice.

Soba brez knjig je podobna telesu brez duše. Pionirska in izvirna slovenska avtorska knjižna dela na policah lastne knjižnice odslikavajo dušo edinstvene osebnosti avtorice. Knjiga – večno živa dragotina. Duša – večno živa dragotina.

Pričujoča avtorska dela s kratkimi povzetki vsebine odstirajo razsežnosti  specializirane informacijske in omrežno-komunikacijske širine in globine strokovnih, znanstveno-tehniških, razvojnih in raziskovalnih referenc Nade D. Celija, avtorice, vzdrževalke in upravljalke pričujočega kataloga OKO.

Vsebina

A. Izdana avtorska dela v knjižni obliki

B. Razvojno-raziskovalno in pionirsko avtorsko delo Katalog OKO

C. Leksikografsko avtorsko delo

A. Izdana avtorska dela v knjižni obliki

1. Celija, Nada D.: Učinkovito iskanje informacij v bazah podatkov v dialogu online: smernice v praksi, 1994. 203 str.

Priročnik je namenjen: 1) Uporabnikom informacijskih sistemov pri prestopu praga v svet informacij online. 2) Uporabnikom, ki se pri svojih študijskih, strokovnih in poslovnih zadolžitvah srečujejo s problematiko učinkovitega pridobivanja ustreznih informacij. 3) Procesom dejavnosti sodobne specialne knjižnice. Iz vsebine: tehnične osnove, strategija iskanja informacij v dialogu online, tehnike iskanja (operatorji iskanja – Boolovi AND, OR, NOT; kontekstni), blokdiagram iskanja informacij v dialogu online, informacijski servisi in njihove baze podatkov: IZUM/COBISS, ECHO, STN International, DIALOG,  poslovno-informacijski sistem: World Trade Centers Network System, slovar…

2. Celija, Nada D.: Ciljne informacije v "elektronskih knjižnicah" - ključ za učinkovito prehitevanje konkurence, 1996. 350 str.

Priročnik je namenjen podpori uporabnikom pri vstopu v svet sodobnih informacijskih virov. Pomemben vmesnik med proizvajalci/založniki informacij in njihovimi uporabniki je dinamična specialna knjižnica. Namensko in vsebinsko se publikaciji pod t. 1) in 2) prepletata in nadgrajujeta. Iz vsebine: sodobna in dinamična specialna knjižnica, upravljanje z informacijami, poslovanje z dokumentacijo, standardizacija v podjetju, informacijski sistem in življenjski cikel sistema, bibliografska baza podatkov za standarde, tipologija baz podatkov, učinkovita in ažurna informacija – orodje za prehitevanje konkureence, znanstveno-tehnične informacije (intelektualna lastnina, siva literatura, standardi in sorodni dokumenti), poslovne in komercialne informacije, informacijski servis ECHO (European Commission Host Organisation) in jezik iskanja CCL (Common Command Language), podatkovna omrežja: slovensko javno omrežje SIPAX.25, internet – temeljne funkcije interneta (archie, finger, ftp, gopher, telnet, veronica, www, wais, whois); Slovenija v internetu – slovensko vozlišče omrežja EUnet; pomen akademskega in raziskovalnega evropskega omreževanja, gradnja evropskega raziskovalnega partnerstva - informacijski servis EU-ja CORDIS (Community R&D Information Service), informacijski sistem I”M EUROPE na internnetu, transatlantske povezave, slovar…

3. Celija, Nada D.: Kažipot po hipermedijskem sistemu WWW na Internetu. 1. Del: Interakcija z dokumenti HTML. 2. Del: Značilnosti strežnikov za WWW, 1997. 690 str.

Avtorsko delo je izid raziskovanja in analiziranja uporabne vrednosti hiperprostora (svetovnega spleta), ki je del interneta. Izidi so podprti s tabelami (28) in grafičnimi prikazi (73) učinkovitosti preskušancev (spletnih katalogov, iskalnikov). Delo je kompleksna zbirka koristnih in uporabnih informacij, s poudarkom na tipologiji razpoložljivih informacijskih virov, značilnostih in uporabnosti informacijskih orodij v hiperprostoru (svetovnem spletu), njihovem ovrednotenju in načrtovanju strategij iskanja. Iz vsebine: hipermedijski sistem world wide web (kaj je, kaj ponuja, kako beremo hiperbesedne dokumente, jezik HTML, struktura dokumenta HTML, struktura URLja, imena domen, kdo je za imenom domene, kako deluje sistem www, kako deluje model odjemalec/strežnik, zahteva – odgovor, protokol HTTP, interaktivne slike, urejanje informacijskih virov na strežnikih za www na internetu (katalogi, indeksi); poslovni in komercialni viri, znanstveno-tehnični viri, publikacije in knjižnice na strežnikih za www na internetu, preizkušanja informacijskih orodij na strežnikih za www na internetu: iskalni stroji/indeksi, iskalni stroji za iskalne stroje, katalogi in njihovi iskalni stroji, izidi preizkušanj informacijskih orodij na strežnikih za www na internetu, značilnosti informacijskih strežnikov, ovrednotenje strežnikov za www in dokumentov HTML, tehnike iskanja virov, strategija iskanja virov, načrtovanje strategije iskanja virov, vzpostavljanje povezav na strežnike za www…

4. Celija, Nada D.: Poslovni zajtrk na World Wide Webu : dvosmerno globalno tržišče World Wide Web na Internetu, 2000. 762 str.

Avtorsko delo osvetljuje zlasti poslovno-uporabno vrednost hiperprostora (svetovnega spleta), možnosti in koristi dejavnega vključevanja podjetij in drugih organizacij v hipermedijski prostor (svetovni splet). Prinaša odgovore na vprašanja: Kako integrirati internet in www v globalno poslovno strategijo? Kako me bodo uporabniki našli med milijoni dokumentov world wide weba? Kako in kje do koristnih virov? Priročnik je namenjen vsem, ki spoznavajo in se zavedajo vse močnejših silnic konkurence in globalizacije tržišča. Delo vključuje praktične primere, grafične in slikovne prikaze, selektivno kompilirane in strukturirane hipervire (spletne vie), splošne in specifične informacije, ki strežejo vsem, ki iščejo uporabne vire. Iz vsebine: dostop v internet in uporaba sistema www, načini povezav v internet, intraneti (varnost, požarni zid, kriptografija), internet (protokoli, naslavljanje, imena domen, kode držav), world wide web (omrežni model distribuirane računalniške komunikacije, hiperbesedilo, multimedija, dokument HTML, domača stran in hierarhična strukturiranost, značilnosti hipermedijskega sistema www, naloge pregledovalnika za www, navidezna pisarna, globalno poslovanje v hipermedijskem prostoru, promoviranje strežnika, objave novih virov na internetu, elektronski plačilni sistemi, poslovni in sorodni viri, diskusijske skupine, skupine novic – konferenčni sistem Usenet, iskanje virov v distribuiranem hiperbesedilu, strežniki za www in iskalni stroji, roboti iskalnih strojev, knjigarne, slovarji in interaktivni prevajalci, kaj beremo v hipermedijskem prostoru (publikacije, novice, periodika…), standardi interneta/www, zgodovina in raziskave o internetu in www, citiranje elektronskih virov… Knjiga vsebuje bogate zbirke selektivno kompiliranih, analitično obdelanih in opisanih spletnih virov, tematsko strukturiranih pod posameznimi poglavji in v referencah.

5. Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. I. Del: Mejniki evolucije komunikacij na daljavo. Od klinopisa do multimedije, 2007. 497 str.

Leksikografsko delo, tipa poljudne znanosti, s prepletanjem rdeče in modre niti jedrnato spaja ključne komunikacijske mejnike in pionirje skozi čas. Tematsko in kronološko strukturirani zapisi vgrajujejo ključne mejnike in pomembne dogodke, ki le povezani ponazarjajo celovito sliko evolucije komunikacij na daljavo. Delo je opremljeno z barvnimi slikovnimi prikazi komunikacijskih dosežkov (knjigi I. Del in II. Del vsebujeta cca 700 barvnih slikovnih prikazov). Posamezna poglavja avtorskega dela so podprta z obsežnimi zbirkami selektivno kompiliranih, analitično obdelanih, opisanih in tematsko strukturiranih hiper-referenc svetovnih akademskih, univerzitetnih, knjižničnih in tematsko specializiranih spletnih strežnikov na internetu. Veje komunikacijskega drevesa skozi čas: Od pisane do tiskane besede. Elektrika in magnetizem. Telegrafija. Radio ali brezžična telegrafija. Prvi pisalni stroj. Telefonija. Televizija. Računalništvo. Internet in world wide web. Izobraževanje na daljavo. Slovar.

6. Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. II. Del: Pionirji evolucije komunikacij na daljavo. Biografije, 2007. 297 str.

Tematsko strukturirane biografije pionirjev (90 obsežnih biografij) komunikacij na daljavo bralcu približajo življenjsko in ustvarjalno pot pomembnih osebnosti. Biografskemu drevesu znamenitih znanstvenikov, izumiteljev, raziskovalcev in komunikacijskih pionirjev – med njimi Nobelovih nagrajencev, ki jih spoznamo v prvi knjigi (I. Del avtorskega dela). sledimo v sosledju razvejanja njegovih korenin v današnji čas. Delo je opremljeno z barvnimi slikovnimi prikazi pionirskih dosežkov na komunikacijskem in drugih poljih. Posamezne biografije so podprte z obsežnimi zbirkami selektivno kompiliranih, analitično obdelanih, opisanih in tematsko strukturiranih hiper-referenc svetovnih akademskih, univerzitetnih, knjižničnih in tematsko specializiranih spletnih strežnikov na internetu. Veje biografskega drevesa skozi čas: Od pisane do tiskane besede. Elektrika in magnetizem. Telegrafija. Radio ali brezžična telegrafija. Zapis zvoka. Telefonija. Televizija. Računalništvo. Internet in world wide web. Med pionirji so: Jean-Francois Champollion, La Fontaine in Paul Outlet, Johannes Gutenberg, André-Marie Ampere, Dominique François Arago, Karl F. Braun,  Michael Faraday, Benjamin Franklin, William Gilbert, Otto von Guericke, Pieter van Musschenbroek, Luigi Galvani, Alessandro Volta, Hans C. Oersted, Claude Chappe, Samuel F. B. Morse (oče telegrafije); Edwin Howard Armstrong (oče radijskih sprejemnikov FM, ded radarja in praded vesoljskih komunikacij), Jagadis Chandra Bose, Lee de Forest, Reginald A. Fessenden, John Ambrose Fleming, Guglielmo Marconi (oče brezžičnega prenosa vesti z elektromagnetnimi valovi); Emile Berliner, Thomas A. Edison; Aleksander G. Bell (uradni izumitelj telefona), George Bool, Henry Briggs, Joseph Marie Jacquard (avtomatske statve), Jack Kilby, John Napier, William Oughtred, Blaise Pascal, Wilhelm Schickard, Konrad Zuse; Marc Andreessen (grafični pregledovalnik NCSA Mosaic), Tim Berners-Lee (rojstvo world wide weba).

Komunikacije na daljavo, tlakovane s pionirskimi dosežki, so skozi stoletja odpravljale geografske in časovne razdalje, pripomogle k širjenju znanja in pretoku informacij, odpirale vrata zbliževanju kultur in povezovanju narodov ter celin. Komunikacijski pionirji (raziskovalci, znanstveniki in izumitelji) so generacijam zapustili neprecenljivo bogato dediščino. Njihove biografije, poleg ustvarjalnosti in dosežkov, zunanjih vplivov in življenjskih okoliščin, odsevajo podobo trdega dela, vztrajnosti in poguma. Marsikdo med komunikacijskimi pionirji ni imel formalne šolske izobrazbe pa je tlakoval svojo ustvarjalno pot s trdim delom, samoučenjem in vseživljenjskim učenjem. Ameriški državnik, pisec, znanstvenik in izumitelj Benjamin Franklin je verjel, da vrata do znanja niso nikoli zaprta. Elektrotehnik in izumitelj Thomas Alva Edison je bil “zasvojen” z ustvarjalnimi deli. Govoreči znaki Edisonove kariere: celo svojima otrokoma naj bi dal vzdevka “Dot” in "Dash" ("Pika" in "Črtica"). Anekdota pripoveduje, da naj bi celo svojo ženo Marijo zasnubil z Morsovimi znaki (pika-in-črtica). Trdo je delal v svojem laboratoriju, včasih tudi po dvajset ur dnevno. Po Edisonovih besedah: genij je en odstotek navdiha in 99 odstotkov potu. Prva ženska programerka Augusta Ada King, grofica Lovelace, ki je sodelovala pri gradnji analitičnega stroja Charlesa Babbageja, je izjavila: Analitični stroj plete algebrske vzorce prav tako, kot Jacquardove statve pletejo rože in liste v tkanine. Po besedah naravoslovca Jagadisa Chandre Boseja znanje ni ekskluzivna lastnina kateregakoli ljudstva in tudi ni geografsko omejeno. Pionirska dela živijo, in te besede naj nas spodbujajo k novim ustvarjalnim dosežkom in vseživljenjskemu učenju.

7. Celija, Nada D.: Misli... : rada imam te majhne misli, 2007. 80 str.

Iz česa je sok, ki teče za nas? Aforizmi, zbirka takih in drugačnih kamenčkov, vtkanih v življenjske, strokovne, delovne in ustvarjalne tokove. Odsevajo bit vsemirnega sveta v turbulentnem vrtincu vsakodnevnega življenja. Včasih bi nam koristilo več samo-dialoga. Utrinki: besede, čas, delo – jelo, denar, družina, hrana, ideja – motiv v parku, ljubezen, ljudje, moški – ženska, prijateljstvo, tehnologija, učenje, uspeh, življenje... Nekateri pravijo: Starega psa ne moreš naučiti novih trikov! No, star pes postaneš, ko prenehaš z novimi triki.

8. Celija, Nada D.: Pokliči humor, 2007. 100 str.

Kako doseči človekov krohot in utrip veselega žarka nad senco duha? Humor zajema obliko človekove komunikacije. Zdrav humor nas poživlja in sprošča, znižuje napetosti in ustvarja prijateljstva. Humor nam pomaga, da se bolj pogumno soočamo z dnevom, da bolj sproščeni in samozavestni odpiramo vrata vsakdanjemu življenju. Humorjev partner – smeh - je joga in žongler notranjih organov. Smeh nas sprošča, razelektri napetosti, premaguje stres, izboljšuje naše zdravje, počutje in naš izgled. Utrinki: Humoristi v turbulentnem svetu. Ali imamo smisel za humor? Mladost – starost. Profesionalni humor. Poslovni in delovni humor. Tehnologija. Živalski humor. Ne zaklepajmo svojih čustev! Naučimo se smejati lastnim napakam in svet se bo smejal z nami – ne nam.

»Tudi v najglobjih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot." V nasmehu je skrivnost uspeha in nasmeh je poleg srčnega bogastva "orožje", ki prej ali slej premaga še tako visoke ovire ali kot pravi kurdski pregovor "tudi v najglobjih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot". Vrtnica, z drugim imenom, je še vedno vrtnica. Življenje, z drugim imenom, je še vedno življenje. V življenju so številne stvari, ki prinašajo smeh na naša usta in solze v naše oči. S humorjem omilimo življenjske udarce in zvabimo smeh na naša usta. In, ko spet najdemo smeh, smo se sposobni kosati z življenjskimi preizkušnjami in si dati novo upanje, nov pomen in namen življenju.

[Vsebina]

B. Razvojno-raziskovalno in pionirsko avtorsko delo Katalog OKO

Celija, Nada D.: Katalog OKO [Elektronski vir] : hierarhično strukturirani viri, razpoložljivi na World Wide Webu, 2000

Gostitelj kataloga OKO: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija. Dostopnost (URL) kataloga OKO: http://www.zrc-sazu.si/oko/

Impresum 

Avtorica razvojno-raziskovalnega  projekta: Nada D. Celija, univ. dipl. inž. kem.

Naslov R&R projekta in avtorskega dela: Katalog OKO: Hierarhično strukturirani viri, razpoložljivi na World Wide Webu

Gostitelj kataloga OKO: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, Slovenija

Objava kataloga OKO na strežniku ZRC SAZU: 16.06.2000

URL kataloga OKO: http://www.zrc-sazu.si/oko/

Ažuriranje in nadgrajevanje kataloga OKO: periodično

Klasifikacijski sistem: UDK

Prevodi zapisov v angleški jezik: Nada D. Celija

Vzdrževanje in upravljanje: Nada D. Celija

Avtorsko varstvo (Copyright): © 2000-2010, Nada D. Celija. Vse pravice pridržane.

Dvojezični (slovensko-angleški) hiperkatalog OKO gradijo selektivno kompilirani in analitično obdelani slovenski in svetovni hiperviri (spletni viri), klasificirani po univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK) in strukturirani v hierarhično drevo. Vrh hierarhije "drevesa" je splošen, globje po "vejah drevesa" sprožamo povezave, bolj specifična so področja. Katalogizirani hiperviri so razvrščeni v naslednje glavne skupine UDK:

Zakaj “filtrirti” in katalogizirati hipervire?

1. Sindrom “izgubljen v hiperprostoru
2. Informacija je blago, na voljo v različnih vonjih
3. Hiperprostor ni cevovod, ki bi kar točil uporabne informacije
4. Le urejeni viri omogočajo hiter in učinkovit dostop

1. Sindrom "biti izgubljen v hiperprostoru”: hiperprostor, ki je del interneta, je veliko, dinamično hiperbesedilo. Kompleksna struktura hiperprostora je nelinerna, prožna, hiperpovezana in je nepredvidljiva. Lahko zmede uporabnika in se v hiperprostoru "izgubi", ne da bi prišel do zanimivega in koristnega vira. Sindrom "biti izgubljen v hiperprostoru" pomeni, da izgubimo sled za "informacijsko lokacijo" (t. j. zanimivo hiperpovezavo) relativno na izhodišče.

2. Informacija je blago, na voljo v različnih vonjih. Hiperprostor vsebuje tako “zlata zrna”, kot “prazno slamo”. Ne vsebuje tradicionalnih kakovostnih “filtrov”.

3. Hiperprostor ni cevovod, ki bi kar točil uporabne informacije. Ni lahka naloga, da najdemo kar iščemo na navideznih policah “hiperknjižnice”, kjer se heterogena in medijsko kompleksna vsebina dnevno spreminja.

4. Le urejeni viri omogočajo hiter in učinkovit dostop do hipervirov. Izbira standardnega knjižničnega klasifikacijskeg sistema UDK in strokovna analitična obdelava selektivno izbranih hipervirov za izdelavo zapisov v katalogu online, omogoča hiter in učinkovit dostop do katalogiziranih virov.

Katalog OKO je informacijsko orodje za hiter, zanesljiv, kakovosten, učinkovit, prožen (v urejanju in predstavitvi virov) in uporabniško-prijazen dostop do selektivno kompiliranih hipervirov, razpoložljivih v dinamičnem in kompleksnem informacijskem hiperprostoru. Temelji na večletnem raziskovanju in analizah uporabne vrednosti hipervirov z različnih disciplin, načrtovanju in razvoju strategij iskanja, razvoju selekcijskih meril za ovrednotenje in »filtriranje« hipervirov, analitični obdelavi selektivno izbranih hipervirov za izdelavo kataloških zapisov in pravilih za njihovo katalogizacijo. Katalog OKO "streže" splošnim in specifičnim uporabniškim profilom, uporabnikom-začetnikom, kot tudi že bolj izkušenim uporabnikom hiperprostora (svetovnega spleta, world wide weba). Več informacij glej spremne dokumente kataloga OKO na strežniku (zgornji naslov URL): O katalogu OKO. Selekcijska merila za ovrednotenje hipervirov. O UDK. Uvod v hiperprostor (o www, o svetovnem spletu). Izrazje. Pomoč. Novosti v katalogu OKO. Avtorsko varstvo.

UDK: večjezična mednarodna standardna knjižnična klasifikacija, ki s številkami razvršča celotno človeško znanje od splošnih skupin v vse bolj in bolj specifične podskupine

Za klasificiranje hipervirov po sistemu UDK, sem se odločila iz naslednjih razlogov:

“Tipi in triki” hiperbesednih dokumentov

Katalog OKO - slovenski pionir: to je prvi tovrstni avtorski razvojno-raziskovalni projekt, ki je zaživel v Sloveniji in med prvimi komaj parimi tovrstnimi projekti v svetu. Že trenutno vsebinsko pokrivanje in obseg kataloga OKO, ki hrani na tisoče bitov kompleksnih informacij, kaže na pomembnost in koristnost integracije sodobnih informacijskih nosilcev v uporabniško prakso ter koriščenja razsežnosti informacijskega hiperprostora. Razveseljiv je odziv obiskovalcev/uporabnikov kataloga OKO. Obiski že takoj po objavi junija 2000 Kataloga OKO v hiperprostoru med “vrhnjimi 20 državami”: Združene države Amerike, Slovenija, Avstralija in Kanada (Vir: Statistično poročilo za obdobje 12.-25.01.2001). V vlogo kataloga OKO je, poleg vsebinske vrednosti, vključena tudi promocijska vrednost Slovenije v svetu. Z evolucijo kataloga OKO bo še izrazitejši njegov prispevek in dodana vrednost k navidezni kulturi hiperprostora in globalizacijski integraciji.

[Vsebina]

C. Leksikografsko avtorsko delo

Avtorsko delo Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo, izdano v 2 knjigah, 2007, vgrajuje dolgoletne, izredno temeljite raziskave, analize in poglobljen študij številnih specializiranih gradiv/informacijskih virov s specializiranimi tematikami, vezanimi na evolucijo komunikacij na daljavo, komunikacijske pionirje in njihove dosežke skozi čas. S pomočjo hiper- in tiskanih virov se je izkristaliziralo pričujoče delo, ki bralcu nudi izobraževalno, realno tehnološko potovanje skozi stoletja v realnem in navideznem svetu - od pisane do tiskane besede (klinopis, egipčanski hieroglifi, papirus, pergament, papir, pisala; radirka, tiskarstvo, razvoj knjige, razcvet univerz, izvor knjižnične klasifikacije)  ...od tiskarskega stroja do prve računalniške miške … do prve elektronske komunikacije... od komunikacijskih jezikov na daljavo (Morsov telegrafski jezik…), izvora in standardizacije signala SOS... od mehansko-optičnega do električnega telegrafa, … od brezžičnega telegrafa do radia... telefonija (prva transatlantska telefonska kabelska povezava dveh celin, modeli telefonskih aparatov skozi čas) ... od elektromehanskega do elektronskega televizijskega sistema... satelitske komunikacije... od prvih računskih pripomočkov (abakus…) do računalnikov... do evolucija programskih jezikov in programja... od ARPANETa do interneta in standardizacije internetnih protokolov...  do rojstva world wide weba, od dopisnega izobraževanja do interaktivnega izobraževanja v dinamični multimedijski hiper-učilnici (spletni učilnici).

Pričujoča ročno tiskana in ročno vezana beseda v knjižni obliki, s spektra znanstvenih polj, je dobrina, ki z izvirno slovensko besedo pripoveduje o zgodovinskih komunikacijskih pionirskih dosežkih, odstira ustvarjalno in življenjsko pot pomembnih osebnosti, odstira podobo njihovega trdega dela, vztrajnosti in poguma. Marsikdo med komunikacijskimi pionirji ni imel formalne šolske izobrazbe pa je tlakoval svojo ustvarjalno pot s trdim delom, samoučenjem in vseživljenjskim učenjem. 

[Vsebina]

Nada D. Celija

Skrivnost uspeha: vse, kar počenjaš - počenjaj z upanjem!

Nada D. Celija v eni osebi, povrh pa še ženska(1): Avtorica, oblikovalka, tiskarka in samozaložnica štirih (4) ročno izdelanih knjižnih izdaj 2007. 

Če ne uspeš končati dela v prvih 24-tih urah – delaj ponoči! Nada D. Celija sem se preizkusila tudi s svojimi sposobnostmi ročnega knjigotiska. Z neizmerljivo mero užitka, pozitivne energije, produktivne energije, optimizma, vztrajnosti in poguma sem se lotila oblikovalske in tiskarske umetnosti, stran za stranjo, list za listom, na tisoče listov, knjigo za knjigo. Trdo sem delala podnevi in ponoči, ure in ure, tedne in tedne, ob spremljajoči kaplji za kapljo potu do začrtanih ciljev samo-izdaje štirih (4) avtorskih del v letu 2007. Premagala sem sebe - premagala sem ovire - in - uspela sem!  

Pregovorno v slovenskem prostoru velja: Rokopisi znatveno-raziskovalnih del v predalu strohnijo - ali pa dozorijo.

Za založbo in izdajo znanstveno-raziskovalnih del založbe v slovenskem prostoru nimajo posluha. Če to niso komercialna dela, kot so to kuharice, seks ipd., kar sem dobila od neke naše znane založbe v obraz povedano, nimaš pri naših založbah kaj iskati. Ne glede na to, da je to avtorsko delo od strokovnjakov odlično ocenjeno. Že, ko zaslišijo “znanstveno-raziskovalno delo”, kar pikice dobijo. Prav tako kot potencialni sponzorji. Seveda pa se moraš “prav pisati” pa bojo beli dan zagledale še take floskule in še taka prazna slama – to je druga stran slovenske založniške medalje. Tudi za slovenske sponzorje znanstveno-raziskovalna dela nimajo nobene vrednote. Ampak je zanje vrednota “imeti žogo v nogah” in ne “imeti sol v glavi” in zakladnico znanja v knjigi.

Sledila sem reku: V življenju so nemogoče tri stvari: lestev do neba, pokrov morju in smrti nadomestilo.

Menim, da se ne zgodi vsak dan – če sploh se, da bi slovenski avtor s tako močno osebno zavzetostjo udejanil začrtane cilje – s poudarkom, da pričujoče znanstveno-raziskovalno in strokovno delo Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo, v katerega sem neizmerno veliko vložila (ne govorim o denarju, vsekakor pa je tudi ta vložek znaten), zagleda beli dan v knjižni izdaji. Za fotografsko dokumentiran spomin na dejstvo, da sem zmogla premagati težke življenjske preizkušnje in krute ovire do skrbno začrtanih ciljev izdaje avtorskih knjig, da sem zmogla premagati sebe, sem izdelala fotografske posnetke vseh 4 knjig s konji v ozadju. Konji, ki jih obožujem, na fotografijah izdanih avtorskih del 2007, izražajo simboliko mojega zadevnega uspeha, ponosa in neizmernega zadovoljstva ob izidu avtorskih del.S ponosom in neizmernim zadovoljstvom podpisujem štiri (4) avtorske ročno izdelane knjižne izdaje 2007, ki dopolnjujejo že kar lepo zbirko strokovnih avtorskih del na knjižni polici:

1. Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. I. Del: Mejniki evolucije komunikacij na daljavo. Od klinopisa do multimedije, 2007. 497 str.

2. Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. II. Del: Pionirji evolucije komunikacij na daljavo. Biografije, 2007. 297 str.

3. Celija, Nada D.: Pokliči humor, 2007. 100 str.

4. Celija, Nada D.: Misli... : rada imam te majhne misli, 2007. 80 str.

Poti do izidov imajo več obrazov. Ključni in pomembni pa so LE izidi!

[Vsebina]

Nada D. Celija v eni osebi, povrh pa še ženska (2): Moja rekreacija je fizično delo.

Zidarka, betonerka, pleskarka, kolesarska serviserka, šivilja, vrtnarka, cvetličarka, oblikovalka knjig, oblikovalka biltenov, oblikovalka gline, tiskarka, aranžerka, fotografinja,  in več.

Od sebe zelo veliko zahtevam in sem zelo kritična do sebe. Spoštujem vsako delo in v vsako delo vložim veliko sebe, saj je le-to podlaga za uspeh. Človek, ne glede kdo si ali kaj si, moški ali ženska, študiran ali ne, moraš biti od rojstva do smrti vsestranski! 

Moja rekreacija je fizično delo: zidanje in betoniranje, pleskanje, primem za kramp in lopato, po potrebi zapoje ročna »žiga žaga«, znam zakrpati in zamenjati zračnice kolesa ter servisirati kolo (kar me je pri mojih desetih letih naučil moj oče, ki sicer ni bil tega »foha«), krojim in šivam (kar me je še v mojem otroštvu naučila moja mama, ki sicer ni bila šivilja), prav tako je kdaj potrebno priviti vijake, okovje, “zabiti žebljico na glavico” in več. Fizično delo me krepi, mi daje pozitivno in produktivno energijo in spodbuja moje umsko, psihofizično ter ustvarjalno delo in vseživljenjsko učenje. Delo s pridihom edinstvene rožne oaze, ki jo gojim in urejam na domačem vrtu, balkonsko cvetje integrirano z več kot štiristo samo-vzgojenimi asparagusi, dekoracijski aranžmaji in tudi kakšni posrečeni izdelki iz gline pa so pravi balzam za mojo dušo. Tudi fotografska žilica mi ne da miru. Fotografski posnetki dihteče narave brstenja cvetja, pisanih rožnih popkov in cvetov, sadja in dišeče vinske trte na domačem vrtu, sončnega vzhoda in zahoda, večerne zarje, dežnih kapljic, zimske idile ipd., odstirajo pridih skrivnosti smisla, namena in pomena življenja, ob enkratni budnici harmoničnega orkestra ptičjega petja na domačem okrasnem grmičevju in drevju. S fotografijo na fotografijo raste že kar obsežna zbirka raznoraznega domačega rožnega bogastva s prečudovitimi barvnimi odtenki.

Prvenstvena življenjska vloga Nade D. Celija je biti Človek. Biti sočloveku Človek. Šele za to vlogo pride poklic, pride stroka, pride kariera – kajti, le po lestvi, ki stoji na trdnih, kakovostnih in zdravih humanih temeljih, je moč plezati v višave. Sicer padeš na dno lestve, na spodnjo polico in še globje in globje, se pogrezaš v vse bolj in bolj nesmiselno bit življenja, pozabljaš kdo si in kam greš ter zaploveš v globalizacijo poneumljenja.

      Naše vsakodnevno in strokovno življenje prepletajo komunikacije in prek komunikacij na daljavo postajamo integralni del sveta. Rokopisne, tiskane in elektronske komunikacije prek danega komunikacijskega sredstva/medija gradijo mostove povezljivosti udeležencev v sporočilu, saj omogočajo medsebojne komunikacije in interakcije ne glede na geografsko in časovno oddaljenost med njimi. “Navidezni elektronski svet” človekovih komunikacij z zasloni in gesli, je znatno manjši in potencialno veliko bližji od "realnega sveta atomov”. So elektronske komunikacije le sterilna imitacija človekovega sporazumevanja, brez osebnega dotika in brez govorice telesa? Potencial za izražanje in interaktivnost nudijo multimedijska orodja - oblika komunikacije, ki vgrajuje kombinacijo čutov, rok, oči in ušes. Tehnološki razvoj sledi zadovoljevanju človekovih potreb po interaktivnosti, gibljivosti in prožnosti. Tehnologija konvergira, da bi ustvarila novo tehnologijo. Strokovne sposobnosti konvergirajo, da bi ustvarile nove poklice. Zlitje teh konvergenc ustvarja nov ekonomski in družbeni “energetski vir”: znanje. Kaji - LE v znanju je moč! Vlaganje v človekov kapital bo srce globalnega gospodarstva enaindvajsetega stoletja. Izobraževanje na daljavo, ki je bolj ali manj sledilo tehnološki evoluciji, “znanje na zahtevo” in vseživljenjsko učenje temeljijo na filozofiji “kdorkoli, kadarkoli, kjerkoli”. Komunikacije na daljavo so skrčile naš svet na naše zaslone.

      Rešitev "velikih tehnoloških 3" (Tim Berners-Lee, 1990) v kontekstu omrežnega modela odjemalec/strežnik: sintaksa naslavljanja URL (Uniform Resource Locator), podatkovni jezik HTML (HyperText Markup Language) in komunikacijski protokol HTTP (HyperText Transfer Protocol), hiperpovezave, ki so omrežja cest in avtocest hiperprostora in spletni pregledovalniki nam s tehnologijo “usmeri in klikni” omogočajo prožno, dinamično in interaktivno hiperpotovanje po spletnih strežnikih v internetu.

    [Vsebina]

Nada D. Celija, univ. dipl. inž. kemije

Avtorsko varstvo (Copyright): 2010 Nada D. Celija. Vse pravice pridržane.

© NDC

Copyright © 2000-2011, Nada D. Celija: Katalog OKO. Spremni dokumenti. Vse pravice pridržane! Upravljalec strežnika: Admin@zrc-sazu.si