Katalog OKO

Nada D. Celija

Strokovne reference

Professional references

Naslov dokumenta: Strokovne reference

Objava dokumenta na strežniku ZRC SAZU: 16.06.2000

Sprememba dokumenta: 16.09.2010

URL dokumenta: http://www.zrc-sazu.si/oko/O_avtorici.htm

Znanstvenotehniške, raziskovalne, razvojne in strokovne reference

Nada D. Celija sem univerzitetna diplomirana inženirka kemije, znanstvenotehniška raziskovalka in razvojnica ter sistemska inženirka. Tlakovanje moje življenjske, znanstvenotehniške R&R, strokovne in ustvarjalne poti med drugimi vodili sledi vodilu: Če delaš to, kar si vedno delal, boš ostal to, kar si vedno bil! Osebno značajska, znanstvenotehniška raziskovalna, razvojna in strokovna dinamika usmerja strategije in polarizira moje skrbno načrtovane specializirane projekte in specializirane dejavnosti na širši in ožji spekter kompleksnih področij in znanstvenih polj. Zlasti specialna informatika, informacijska in komunikacijska dejavnost ter komunikacijska omrežja, kjer delujem vse od leta 1984 v današnji čas in že vse od njegovega rojstva (Tim Berners-Lee, 1990) v moje dejavnosti integriran informacijski hiperprostor (svetovni splet), so pravi izzivi za prelivanje informacijskega in komunikacijskega opismenjevanja v uporabniško prakso.

Oranje ledine na okvirno predočenih dejavnostih je zahtevalo trdo delo, strokovne pristope in ustrezno zalogo specifičnega znanja na posameznih področjih delovanja. Znanje leta in leta tekoče nabiram v svoj možganski pomnilnik s študijem številne strokovne literature in ob praktičnem R&R strokovnem delu, podprtem z lastnimi idejami, raziskavami, analizami in načrti. Najučinkovitejša učiteljica je praksa, ki se strokovno prepleta in nadgrajuje. Večplastnosti prepletanja in nadgrajevanja okvirno predstavljenih kompleksnih dejavnosti, imajo skupni imenovalec v življenjski, strokovni, znanstveno-raziskovalni in vseživljenjski učilnici. Del svojega specializiranega delovanja in specifičnega bogastva znanja sem prelila v knjižne izdaje strokovnih publikacij (priročnike), napisane "iz prakse - za prakso" in druga avtorska projektna elektronska in hiper-dela.

Pričujoča avtorska dela v knjižni in elektronski obliki s kratkimi povzetki vsebine odstirajo le del spektralno razvejane razsežnosti specializirane informacijske in komunikacijske širine in globine strokovnih, znanstvenotehniških, raziskovalnih in razvojnih referenc Nade D. Celija.

Vsebina

A. Razvojno-raziskovalno in strokovno delovanje

B. Izdana avtorska dela v knjižni obliki

C. Razvojno-raziskovalno in pionirsko avtorsko delo Katalog OKO

A. Razvojno-raziskovalno in strokovno delovanje

	Okvirna področja dejavnosti: izredno kompleksni in heterogeni procesi dejavnosti so vključevali načrtovanje, zasnovo, gradnjo, uvedbo, nadgradnjo, razvoj, vzdrževanje, upravljanje in vodenje dejavnosti. 1) Kontrola kakovosti. 2) Raziskave in razvoj (R&D). 3) Standardizacija: od osnutka, predloga do standarda. Načrtovanje, razvoj, izdelava in uvedba standardiziranih metod preskušanj različnih materialov. EU sodelovanje in uvedba evropskih smernic/direktiv (EU Directives) in evropskih standardov v prakso. Uvedba jugoslovanskih, slovenskih, evropskih, mednarodnih in tujih nacionalnih standardov in sorodnih dokumentov v prakso. 4) Postavitev sistematsko urejene, računalniško vodene in upravljane standardoteke (informacijski servis za standarde in sorodne dokumente). Tekoče vzdrževanje standardoteke z novimi, revidiranimi in statusno spremenjenimi izdajami standardov, tehniške dokumentacije, okoljevarstvene dokumentacije, Uradnih listov, domače, evropske, svetovne in mednarodne zakonodaje in regulativ ipd. 5) Dinamična specialna knjižnica: informacijsko dokumentacijska dejavnost: uvedba prostega pristopa po sistemu UDK, gradnja specializiranih računalniško podprtih baz podatkov, uvedba omrežnega povezovanja s specializiranimi domačimi, evropskimi in svetovnimi informacijskimi servisi ipd. Tekoče vzdrževanje specialne knjižnice s knjižnim in neknjižnim gradivom, patenti, sivo literaturo ipd. 6) Računalniška priprava, oblikovanje in izdajanje informativnih biltenov, ki so pokrivali področja standardizacije in standardov, tehniške dokumentacije, patentov, sive literature, znanstvenotehniške dokumentacije, knjižnih in neknjižnih gradiv ipd., 7) Sistemi kakovosti: razvoj, izdelava in uvedba standardov kakovosti, uvedba mednarodnih ISO in evropskih EN standardov. 8) Računalniško podprto poslovanje s tehniško dokumentacijo. 9) Okoljevarstvena standardizacija in standardi: mednarodni, evropski, tuji nacionalni - EPA (U.S. Environmental Protection Agency). 10) Metrologija, 11) Specialna informatika: specialni informacijski sistemi s specializiranimi bazami podatkov. 12) Komunikacijska omrežja: uvedba v uporabniško prakso, lokalna, evropska in globalna; evropsko, mednarodno in svetovno znanstvenotehniško povezovanje, transatlanstko povezovanje. 13) Hipermedijski informacijski sistem www (svetovni splet, hiperprostor, world wide web): uvedba v uporabniško prakso, preskušanja iskalnikov, katalogov, indeksov ipd., raziskave in analize uporabnosti, kakovosti in zanesljivosti hiperprostora, kompilacije tematsko zaokroženih zbirk specialnih informacijskih virov itd. 14) Strokovno, R&D in znanstvenotehniško aktivno sodelovanje in povezovanje na področjih specialne informatike, informacijske indutrije, telekomunikacij, raziskav in razvoja: z vrhunskimi domačimi, evropskimi in svetovnimi osebnostmi, strokovnjaki in znanstveniki; z evropsko komisijo in direktorati (vse od leta 1992/1993).
	Sistemi kakovosti: uvedba slovenskih, mednarodnih in evropskih standardov s področja sistemov in zagotavljanja kakovosti v prakso: skupina BSI 5750, skupina DIN/ISO 9000, skupina ISO 9000...
	Uvedba evropskih EU standardov, harmonizacijskih dokumentov, pred-standardov in osnutkov standardov CEN/CENELEC. Evropa '92: proces oblikovanja enotnega evropskega gospodarskega prostora, ki ga izvajajo članice evropske skupnosti (European Community – EC). Zakonodajni program enotnega trga brez fizičnih, tehničnih in carinskih ovir, izdan v Beli knjigi (White Paper). Politična potrditev tega programa je bila hkrati z dopolnitvami Rimske pogodbe (Treaty of Rome) iz leta 1957 sprejeta z enotnim evropskim aktom, ki je stopil v veljavo 01.06.1987. Bela knjiga: 1) Procesi usklajevanja za Evropo na tehniškem področju, tehniške regulative in standardizacija: poenotenje standardov bo izvajala skupna evropska organizacija za standardizacijo CEN/CENELEC - CEN: Evropski komite za standardizacijo (Comite European de Normalisation). CENELEC: Evropski komite za elektrotehiško standardizacijo (Comite European de Normalisation Electrotechnique).
	Specialna informatika: a) Raziskovanje in analiziranje znanstveno-tehniških, razvojno-raziskovalnih, strokovnih, patentnih in poslovnih informacijskih sistemov in specialnih baz podatkov. b) Integriranje informacijskih servisov in specializiranih baz podatkov, do katerih sem dostopala še prek jugoslovanskega podatkovnega omrežja JUPAK in kasneje prek javnega slovenskega podatkovnega omrežja SIPAX.25, v prakso: COBISS/OPAC (Slovenija), CORDIS (EU), DIALOG (ZDA), ECHO (European Commission Host Organization, EU), EPO (Avstrija), EUROBASIS (EU), informacijski sistem IM EUROPE (EU), IZUM/COBISS (Slovenija), STN International (Nemčija), WTC Network (Slovenija, WTCA, GE, 1985) itd. c) Uvedba povezovanja in integriranja v akademska in raziskovalna evropska in svetovna omrežja. Transatlantske povezave. Internet, Slovensko akademsko omrežje ARNES. Slovenija v internetu: slovensko vozlišče evropskega podatkovnega omrežja Eunet. Gradnja evropskega raziskovalnega partnerstva. Informacijski servis EUja CORDIS (Community R&D Information Service) (č) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj strategij specializiranih informacijskih sistemov z vključenimi stopnjami življenjskega cikla. d) Integriranje specializiranih informacijskih (pod)sistemov v podatkovno omrežje. e) Načrtovanje, zasnova, gradnja, razvoj, nadgradnja vzdrževanje, upravljanje specializiranih informacijkih (pod)sistemov. f) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj metodologij za obdelavo znanstveno-tehniških in poslovnih informacij. g) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj informacijske strategije. h) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj, vzdrževanje in upravljanje hiperkataloga OKO (elektronskega kataloga), dostopnega na slovenskem akademskem strežniku v hiperprostoru (www, svetovni splet) itd
	Prvi pionirski specialnI informacijski avtorski dosežek: STAND, NDC 1985/86

Eden prvih od udejanjenih avtorskih specializiranih informacijskih projektov je bila računalniško-podprta bibliografska baza podatkov za obdelavo standardov (STAND, NDCelija 1985/86), integrirana v informacijski sistem standardoteke. To je bil tovrstni pionirski avtorski dosežek v tedanji Jugoslaviji in v Sloveniji. To je bila v tedanji Jugoslaviji in v Sloveniji prva računalniško-podprta baza podatkov za obdelavo standardov: jugoslovanskih (JUS), slovenskih (tedaj SLS), mednarodnih (ISO, IEC, ISO/IEC GUIDES…), tujih nacionalnih (BSI, DIN, MIL…), evropskih (CEN/CENELEC, EN, EU Directives...) in svetovnih (ASTM, EPA…) standardov. Javna, nadvse odmevna, predstavitev elektronske baze podatkov STAND: Javna predstavitev dosežkov na področju znanstvenega in tehničnega informiranja, Univerza v Ljubljani, FNT kemijsko izobraževanje in informatika, Ljubljana, 1989.

Uporaba klasifikacijskih sistemov še pri ročnih in kasneje računalniško podprtih dejavnostih: 1) Univerzalna decimalna klasifikacija, UDK. 2) Mednarodna klasifikacija za standarde, ICS (ICS: International Classification for Standards).

Raziskovanje interneta, hipermedijskega sistema www (hiperprostora, svetovnega spleta) in uporabnosti: internet in sistem world wide web sta prava izziva za raziskovanje in analiziranje njune uporabne vrednosti. Dejavnosti tečejo od leta 1995 in vključujejo tehnološke, komunikacijske in informacijske gradnike interneta in hiperprostora: delovanje (omrežni model distribuirane računalniške komunikacije), protokoli, standardizacija in standardi, varnostni vidiki; diskusijske skupine (epoštni seznami), konferenčni sistem Usenet; značilnosti hiperprostora, informacijska orodja, tipologija virov itd. Namen preskušanj hipermedijskih informacijskih orodij z načrtovanimi profili in strategijami iskanja je večplasten: a) Opredelitev njihove uporabne vrednosti, kakovosti in zanesljivosti na podlagi natančno opredeljenih meril za ovrednotenje virov. b) Selektivna kompilacija specializiranih kakovostnih in zanesljivih hipervirov, strokovna analitična obdelava, klasificiranje, katalogizacija, kot tudi tematsko strukturiranje specialne vsebine. c) »Iz-prakse-za-prakso« uporabnikom približati ustvarjalno koriščenje globalne interaktivne razsežnosti informacijskega hiperprostora, z dostopom do specializiranih hipervirov kadarkoli, kjerkoli in komurkoli.

Med izzivi... - "Enostavneje in bolj prikladno je premakniti informacije, kot premakniti ljudi."

Na podlagi večletnih raziskav, analiz in preučevanj uporabne vrednosti interneta in hiperprostora (svetovnega spleta), zanesljivosti in kakovosti omreženih informacijskih virov::

	Identificirati potencial za prenos znanja in specializiranih informacij izven štirih sten tradicionalne učilnice in tlakovati pot izobraževanju na daljavo, distribuiranemu izobraževanje in vseživljenjskemu učenju v hiperučilnici (učilnici brez meja) – hiperšoli in hiperuniverzi.
	Predočiti, kako je hiperprostor moč uporabljati za:
	izobraževanje, raziskovanje, analize in študij s spektra znanstvenih polj,
	ponudbo/dostop in prenos/diseminacijo kakovostnih in zanesljivih informacijskih virov/gradiv in specializiranih informacij izven sten tradicionalnega lokacijsko specifičnega izobraževalnega okolja v vznemirljivo multimedijsko okolje hiperprostora,
	“iz-prakse-za-prakso” približati strokovno, znanstveno-raziskovalno in ustvarjalno koriščenje globalne interaktivne razsežnosti informacijskega hiperprostora, z dostopom do zanesljivih, kakovostnih in koristnih specializiranih hipervirov kadarkoli, kjerkoli in potencialno komurkoli, ki jih išče.

[Vsebina]

2 Izdana avtorska dela v knjižni obliki

Celija, Nada D.: Učinkovito iskanje informacij v bazah podatkov v dialogu online : smernice v praksi, 1994. 203 str.
Celija, Nada D.: Ciljne informacije v "elektronskih knjižnicah" - ključ za učinkovito prehitevanje konkurence, 1996. 350 str.
Celija, Nada D.: Kažipot po hipermedijskem sistemu WWW na Internetu. 1. Del: Interakcija z dokumenti HTML. 2. Del: Značilnosti strežnikov za WWW, 1997. 690 str.
Celija, Nada D.: Poslovni zajtrk na World Wide Webu : dvosmerno globalno tržišče World Wide Web na Internetu, 2000. 762 str.
Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. I. Del: Od klinopisa do multimedije, 2007. 497 str.
Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na daljavo. II. Del: Biografije, 2007. 297 str.
Celija, Nada D.: Misli... : rada imam te majhne misli, 2007. 80 str.
Celija, Nada D.: Pokliči humor, 2007. 100 str.

[Vsebina] [Povzetki vsebine avtorskih del.]

3 Avtorsko delo Katalog OKO

Celija, Nada D.: Katalog OKO [Elektronski vir] : hierarhično strukturirani viri, razpoložljivi na World Wide Webu, 2000

Gostitelj kataloga OKO: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija

Objava kataloga OKO na strežniku ZRC SAZU: 16.06.2000

URL kataloga OKO: http://www.zrc-sazu.si/oko/

Dvojezični (slovensko-angleški) hiperkatalog OKO gradijo selektivno kompilirani, analitično obdelani in opisani slovenski in svetovni hiperviri (spletni viri), klasificirani po univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK) in strukturirani v hierarhično drevo. Več o delu glej: Katalog OKO. Merila za ovrednotenje hipervirov glej: Ovrednotenje hipervirov in Ovrednotenje: nova merila.

[Vsebina]

Nada D. Celija

Skrivnost uspeha: imej v rezervi več klobukov.

Poti do izidov imajo navadno več obrazov. Tlakovanje poti do vsakega dosežka, poleg potrebne zakladnice znanja in jasno začrtanega cilja, zahteva trdo delo, številna odpovedovanja, znatno mero vztrajnosti in osebne zavzetosti ter poguma za premagovanje težkih življenjskih preizkušenj in nemalokrat krutih ovir do udejanjenja lastnih idej, načrtovanih projektnih nalog in skrbno začrtanega cilja.

Ti možgani, ta naprava, s katero mislimo, da mislimo! V življenju je vsekakor nekaj več, kot le sedeti in se spraševati, ali je v življenju nekaj več. Bolj, ko raziskovalno in strokovno delam, si nabiram izkušnje in izpopolnjujem svoje znanje, bolj programiram svoje misli na zadovoljstvo ob izidih svojega dela. Kajti, pomembni so le izidi!

Nada D. Celija, univ. dipl. inž. kemije

© NDC