|
| |
| Ovrednotenje:
nova merila |
| Evaluation:
new criteria |
Avtorica: Nada D.
Celija, univ. dipl. inž. kem.
Naslov dokumenta:
Ovrednotenje: nova merila
Objava dokumenta na strežniku
ZRC SAZU: 02.12.2000
Sprememba dokumenta:
19.01.2002
URL dokumenta:
http://www.zrc-sazu.si/Nova_merila.htm
Ključne besede:
hiperviri; informacijski viri; kakovost; kakovost informacijskih virov; kakovost hipervirov; merila;
ocenjevanje; ocenjevanje informacijskih virov; ocenjevanje hipervirov;
ovrednotenje; ovrednotenje
informacijskih virov; ovrednotenje hipervirov; viri
Vsebina
-
URL
-
Hiperpovezave
-
Dokument
-
Okvirji
-
Dostop
Merilo 1: Kaj nam
pove URL?

Kraj izdaje
tiskane publikacije zamenja elektronski naslov (URL) hipervira.
Koristno je
skrbno prebrati URL hipervira. Temeljno poznavanje strukture URLja,
nam pomaga pri ugotavljanju tipa domene in lokacije računalnika v Internetu. [URL: Uniform Resource
Locator]
1. Je domena
ustrezna za vsebino?
 |
Vrhnja domena
identificira dejavnost organizacije, ki je lastnik domene: izobraževalna
(.edu), vladna (.gov), vojaška (.mil), neprofitna (.org), upravljanje omrežij
(.net), komercialna (.com). |
 |
Večina
organizacij v ZDA ima registrirane domene v formatu: organizacija_ime.com
(microsoft.com, www.microsoft.com). |
 |
Vrhnje domene
ameriških univerz so: .edu (cornell.edu, www.cornell.edu). |
 |
Kanadske
univerze imajo registrirane domene: univerza_ime.ca (utoronto.ca, www.utoronto.ca). |
 |
Angleške
univerze: univerza_ime.ac.uk (scit.wlv.ac.uk, www.scit.wlv.ac.uk). |
 |
Slovenske
univerze: uni-lj.si, www.uni-lj.si; nuk.uni-lj.si,
www.nuk.uni-lj.si. |
 |
Vrhnje
domene izven ZDA navadno vsebujejo dvomestne kode držav po standardu ISO
3166. Kode držav ca (Kanada), uk (Velika Britanija) in si (Slovenija) nam
povejo v katero državo vstopamo. “www” nam pove, da so to strežniki za
www v internetu. |
2. Kdo objavlja
informacije?
Založnika
tiskane publikacije zamenja določena organizacija ali avtor.
 |
Navadno je “ezaložnik” organizacija/oseba, ki upravlja strežniški računalnik,
na katerem so informacije dostopne. |
 |
Prvi del
URLja (med http:// in prvim slešom /) identificira ime organizacije, ki ji
računalnik pripada. Npr. http://www.microsoft.com/. |
3.
Kdo je za imenom domene?
Registrirani
ponudniki dostopa v Internet:
 |
Azija
Pacifik: APNIC
(Asia-Pacific Network Information Center). |
 |
Evropa: RIPE
NCC (RIPE
Network Coordination Centre). |
 |
ZDA
in izven: ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers). |
4.
Kako velik je internet/world wide web?
Sprožite povezavi: Internet Domain Survey
in Matrix.Net
Merilo 2:
Hiperpovezave
Ali
hiperviri vsebujejo smiselno povezane hiperdokumente?
 |
Notranje
povezave: dobro strukturirane povezave omogočajo hitro vrnitev na izhodiščni
dokument/domačo stran. Poleg vsebinskih, so dobrodošle povezave na: predstavitev ponudnika virov
(navadno pod “About us”), novosti (navadno pod “What’s New?”), pomoč
uporabniku (pod “Help”) in iskanje virov v zbirki. Koristne so povezave na:
odgovore na pogosto zastavljena vprašanja (FAQ), priporočene vire in zgodovino
strežnika. |
 |
Zunanje povezave:
dostop do sorodnih virov/strežnikov za www v internetu. Pomembna je izčrpnost
in razumljivost opisov povezav na vire. |
 |
V dobro
strukturirani zbirki dokumentov sledimo predvidljivi strukturi hiperpovezav.
Tabela vsebine, s povezavami na dokumente v zbirki, omogoča uporabniku hiter
dostop do virov. |
 |
V slabo
strukturirani zbirki dokumentov lahko izgubimo “rdečo nit” in se v
hiperprostoru izgubimo. V tem primeru se vrnimo domov (na domačo stran). |
Merilo 3:
Dokument

Pri ovrednotenju dokumenta so pomembni naslednji strukturni elementi: ime dokumenta (datoteke),
ključni naslov, vsebina in zaključek. Opisno ime pove vsebino dokumenta.
Pomaga nam pri odločitvi, da dokument preberemo.
 |
Bralnost
dokumenta: pomembna je ustrezna izbira barve besedila in ozadja. Za branje je
moteče črno in rdeče ozadje dokumenta. Prav tako utripajoče besedilo. |
 |
Vrednost
informacij zmanjšujejo preveliki logotipi, grafika in slike. To upočasni
prenos dokumenta na uporabniški računalniški sistem in zmanjša zanimanje
uporabnika. |
 |
Dolgi in včasih
komplicirani naslovi (URLji) dokumentov onemogočajo
identifikacijo vsebine in ponudnika virov. |
 |
Pri dolgem
dokumentu so pomembne vmesne povezave na začetek ali kazalo vsebine. To olajša
branje dokumenta. |
Merilo 4:
Okvirji
Dokumenti so
navadno na voljo z/brez okvirjev.
 |
Izbira področja
v enem okvirju, prikaže vsebino v drugem okvirju. |
 |
Ovrednotimo
vsebino posameznih okvirjev. |
Merilo 5:
Dostop
do virov

Hiperprostor je dinamičen medij. Vsebina
in ponudba se dnevno spreminjata. Če ponudniki ne ažurirajo virov in povezav
na vire, ki več ne obstajajo, bodo le-ti s “slepimi povezavami” ostali na
strežniku in kot taki neuporabni. Neuspešno bo tako iskanje, kot pregledovanje.
 |
Zanesljivost
dostopa do vira: veljavnost naslova (URL) vira. Veljavnost notranjih in zunanjih
povezav na vire. |
 |
Nov naslov (URL)
vira: navadno strežnik pošlje odjemalcu sporočilo o novem naslovu (URL)
vira/dokumenta, ki ga zahtevamo. Pogosto nas strežnik avtomatsko poveže na
novo lokacijo vira (t. j. nov URL). |
 |
Vir ni dostopen:
na računalniški zaslon lahko dobimo različna sporočila. Za npr. sporočilo
“404 File not Found”, je lahko več vzrokov:
 |
nepravilen/neustrezen
URL (preverimo sintakso; URL ne sme vsebovati presledkov); |
 |
datoteka je
lahko v drugem direktoriju, zbrisana ali ima drugo ime; |
 |
včasih je
to le začasno, ker upravljalec ažurira datoteko. Zato je vredno znova
poskusiti. Mogoče bo rešitev na domači strani organizacije/ponudnika virov. |
|
 |
Omejevanje/odprtost dostopa: a)
Neomejen
dostop vsem uporabnikom. b) Dovoljen dostop le registriranim uporabnikom. c)
Registracija uporabnikov in plačilo storitev. |
Vprašalnik
Koristno je izdelati ustrezen vprašalnik,
ki nam bo pomagal do odgovora o ustreznosti danega vira. Na podlagi analize
odgovorov, ocenimo ustreznost hipervira za namenjeno uporabo. V primeru
ustreznosti, dodamo njegov URL v arhiv knjižnih zaznamkov.
Uspešno
hiperdelo!
Nada D. Celija
|