Katalog OKO

Ovrednotenje hipervirov

Evaluation of hypersouces

Avtorica: Nada D. Celija, univ. dipl. inž. kem.

Naslov dokumenta: Ovrednotenje hipervirov

Objava dokumenta na strežniku ZRC SAZU: 02.12.2000

Sprememba dokumenta: 19.01.2002

URL dokumenta: http://www.zrc-sazu.si/Merila.html

Ključne besede: hiperviri; informacijski viri; kakovost; kakovost informacijskih virov; kakovost hipervirov; merila; ocenjevanje; ocenjevanje informacijskih virov; ocenjevanje hipervirov; ovrednotenje; ovrednotenje informacijskih virov; ovrednotenje hipervirov; tradicionalna merila; viri

Kakovost in uporabnost hipervirov

S kakšno mero zanesljivosti je mogoče uporabljati hipervire? Merila za ovrednotenje hipervirov so različna, glede na tip vira in profil uporabnika. Vir, ki ga en uporabniški profil opredeli kot kakovosten in uporaben, lahko drugemu profilu uporabnikov nič ne pove. V vsakem primeru morajo biti merila jasno opredeljena.

Selekcijska merila

Preiskovanje hipervirov za potencialno vključitev v katalog OKO poteka na podlagi niza vnaprej opredeljenih meril za njihovo ovrednotenje. Poleg tradicionalnih meril za ovrednotenje virov, so opredeljena tudi hipervirom specifična merila. Ključni poudarek je na vsebini in zadovoljitvi informacijskih potreb ciljanih uporabnikov. Da bi zagotovila čimvišji nivo kakovosti in izčrpnosti zbirk, merila vključujejo kombinacijo dejavnikov: kakovost in strukturiranje vsebine, pomembnost za dano področje in uporabniški profil, edinstvenost, zanesljivost dostopa, koristnost/uporabnost, ažurnost, uporabniško dokumentacijo, vzdrževanje. Do neke mere tudi prikaz oz. kakovost oblikovanja vpliva na uporabnost hipervirov. Komercialne, nezanesljive, neažurne, nepomembne za dano področje, uporabniško-ciljane neustrezne domene in individualne domene za zasebno rabo, so izločene še predno se začne proces ovrednotenja kakovosti virov.

Merila za ovrednotenje hipervirov vključujejo:

Tradicionalna merila
Nova merila

A. Tradicionalna merila

Avtorstvo
Namen
Vsebina
Dokumentiranje
Referenčni viri
Ažurnost

Merilo 1: Avtorstvo

Kdo je avtor dokumenta?

	Ali dokument vsebuje ime in priimek avtorja in/ali urednika?
	So dostopne informacije o avtorjevi izobrazbi in inštituciji, kjer deluje?
	So navedene avtorjeve reference?
	Je na voljo epošta in naslov avtorja/ponudnika vira?
	Avtorstvo in epošta sta lahko navedena na začetku in/ali koncu dokumenta. Lahko sta v dokumentu pod povezavo "About us" ali "Contact us". Nekateri avtorji se predstavijo na posebnem dokumentu.

Vsebina

Merilo 2: Uporabniški profili in namen

Komu so namenjeni viri in za kakšen namen?

	Kaj je namen hipervira/strežnika za www v internetu? Obveščati, razlagati, prepričevati, promovirati ali prodajati? Ponuditi dejstva ali mnenja? Postreči z novicami in novostmi? Posredovati izvirne ali referenčne informacije? Analizirati? Izobraževati? Zabavati? Ponuditi strukturirane povezave na vire? Omogočiti iskanje/pregledovanje virov?
	Uporabniški profili: splošni in specifični; akademski, izobraževalni, knjižnični, kulturni, poslovni, praktični, razvojno-raziskovalni, strokovni, šolski, študentski... So informacije preveč splošne ali preveč tehnične?
	Nagrajen strežnik: sprožimo povezavo pod “Awards” in poglejmo kaj ugledni strežniki o njem pravijo (Infomine, About.com, Scout Report…).
	Pomemben je konstruktiven doprinos strežnika k širšim družbenim vrednotam, izobraževanju in kulturi (v resničnem in navideznem svetu).
	Namen strežnika navadno spoznamo pod povezavo “About this site”.

Vsebina

Merilo 3: Vsebina

Katero področje in do kakšne globine pokriva hipervir?

	Nas zanima širše ali ožje področje? Splošni ali specializirani viri? Potrebujemo izvirne ali referenčne vire?
	Kako izčrpne so informacije? Noben ne bo prebral npr. 100 člankov o dani tematiki, da bi prišel do sklepov ali odločitve. En sam vir tudi ne ponuja celovite slike.

	Ali hiperpovezave v dokumentu vodijo do širših in podrobnejših informacij?
	Pomembni so izčrpni opisi povezav na vire.
	So na voljo povezave na multimedijske vire?
	So na voljo povezave na novosti? (Navadno so pod povezavo “What’s New?”)
	So vključene povezave na sorodne vire?
	V dobro strukturirani vsebini se uporabnik ne bo izgubil. Povezave v zbirki vodijo iz dokumenta v dokument in nazaj na domačo stran.
	Vpogled v vsebino hipervira/strežnika navadno omogočajo dokumenti pod povezavami: “Site Index”, Site Map” ali “Table of Contents”. Dobrodošel je povzetek vsebine.

Vsebina

Merilo 4: Dokumentiranje virov

Številne informacije izvirajo iz drugih virov.

	Katere vire je koristil avtor?
	So viri dejstev dokumentirani? (Če niso, je lahko dokument za nas še vedno koristen, kot primer idej posameznika, ni pa koristen kot vir dejstev).
	Bibliografije in opombe (pod črto) označujejo, da je avtor koristil druge vire in služijo za verodostojnost informacij.
	Viri, ki jih koristi avtor, so navadno citirani na koncu dokumenta (opombe pod črto, kot v tiskanih delih). Nekateri citati vsebujejo povezave na citirane vire ali reference.

Vsebina

Merilo 5: Referenčni viri

Nosilci tovrstnih informacij so zapisi v enciklopedijah in specializiranih indeksih, zapisi s strokovnimi ocenami izvirnih del itd.

Knjižne ocene: knjižne ocene, objavljene v reviji ali časniku, ponujajo opisne in ovrednotene zapise o nedavno izdani knjigi. V številnih indeksih je mogoče prebrati, kako so drugi ocenili knjigo. To nam pomaga pri odločitvi, ali bomo knjigo uporabljali v npr. raziskavi ali ne.

Metainformacije (informacije o informacijah): povzetki in ovrednotenja.

Povzetki vsebine in tabela vsebine ponujajo vpogled v vsebino.

Ocenjevalne metainformacije ponujajo mnenja ali analize vsebine. Vključujejo priporočila, ratinge, ocene in komentarje.

Združenje obeh tipov metainformacij vodi v oceno vrednosti.

Vsebina

Merilo 6: Ažurnost

Pri tiskanih virih je datum publikacije prvi indikator novih oz. zastarelih informacij. Nekatera dela so večna, kot npr. zgodovinski zapisi iz devetnajstega stoletja. Za te tipe informacij sta bolj pomembna avtor in kraj v zgodovinskem zapisu. Druga dela imajo zaradi napredka na danem področju omejeno življenjsko dobo. Nekatera so hitro neažurna, kot npr. tehnološke novice. Zato je potrebno vedeti, kdaj so bile informacije ustvarjene. Na podlagi tega se odločimo, če imajo za nas še vrednost ali ne.

Ali potrebujemo najnovejše informacije? Je vsebina dokumenta ažurna glede na dano področje?

Nedatirana dejstva so tako nezanesljiva kot anonimne informacije.

Ali dokument vsebuje:

Datum prve izdelave?

Datum objave na strežniku?

Datum zadnjega ažuriranja?

Datum avtorskega varstva?

Datumi so navadno na koncu dokumenta.

Vsebina

Kako bomo prišli do odgovorov na vprašanja, ki nas zanimajo?

	Bomo avtorju ali ezaložniku poslali epoštno sporočilo?
	Bomo v knjižnici poiskali tiskani vir in preverili hipervir?

Pogoji uporabe	Format za citiranje pričujočega vira
Terms of use	Format for citing the present source

Uspešno hiperdelo!

Nada D. Celija